18. januar 2024
Paliativna oskrba je dobrobit za bolnika in svojce
Kaj je paliativna oskrba, kdaj se lahko v obravnavo vključi bolnika, kaj so njene dobrobiti in kako dostopati do nje, je na Onkološkem inštitutu Ljubljana za predstavnike organizacij bolnikov predstavilo Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe.
Predavalnica na Onkološkem inštitutu
Ko bolnik in svojci slišijo, da se bo obravnava nadaljevala paliativno, to najpogosteje povzroči razočaranje, saj se paliativno oskrbo večina povezuje le z obdobjem zaključevanja življenja. Pa temu pogosto ni tako. Kaj sploh je paliativna oskrba, kako je sestavljena, kdaj se v obravnavo bolnika lahko vključi paliativna oskrba, kaj so njene dobrobiti in kakšen je dostop do nje, je 15. 1. 2024 na Onkološkem inštitutu Ljubljana za predstavnike organizacij bolnikov predstavilo Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe. Predstavitve se je udeležila tudi vodja projektov v Združenju L&L, Brina Žagar, saj ugotavljamo da je tudi na našem področju paliativa velik izziv, ki mu je potrebno posvetiti več pozornosti, da bi tudi v združenju laže pomagali tako bolnikom kot njihovim svojcem.
Nena Golob, dr. med., je predstavila pojem paliativne oskrbe in njen razvoj. Paliativna oskrba je široka dejavnost, saj skrbi za večplastno oskrbo bolnikov z neozdravljivo boleznijo. Ukvarja se s telesnimi in psihološkimi simptomi, vključuje pa tudi socialno in duhovno obravnavo bolnika. Primerna je v vseh fazah neozdravljive bolezni, vključeni pa so tudi svojci.
Dejavnosti tima za akutno paliativno oskrbo na OI so: hospitalna dejavnost, ambulanta za zgodnjo paliativno oskrbo, mobilna paliativna enota, koordinatorska dejavnost in izobraževalna dejavnost. Vse to celostno obravnava tako bolnika kot pomaga svojcem pri podpori bolniku.
Kaj je paliativna oskrba
Maja Ebert, dr. med., je podrobneje predstavila kakšno je stanje paliativne oskrbe v Sloveniji, ki se srečuje s številnimi izzivi. Čeprav Državni program paliativne oskrbe iz leta 2010 predvideva od 150 do 200 postelj za spec. paliativne oddelke, imamo v Sloveniji trenutno na voljo le okrog 20 postelj. Prav tako program predvideva 1 mobilni paliativni tim na 100.000 – 150.000 prebivalcev, pa imamo trenutno na voljo le 5 takšnih timov. Poudarila je, da so se sicer v zadnjih letih razmere počasi začele izboljševati in se je področje paliativne oskrbe nekoliko okrepilo, a je še vedno veliko kadrovskih in organizacijskih izzivov.
Med predavanjem Maje Ebert, dr. med.
V zaključnem delu srečanja so tri zdravnice iz treh različnih regij opisale, kako delujejo mobilni paliativni timi pri njih – Petra Gornik, dr. med. iz SB Novo Mesto, Manuela Kuhar, dr. med., iz SB Murska Sobota in Mateja Pišljar, dr. med., z Onkološkega Inštituta Ljubljana.
Diskusija je prinesla predvsem pozive k čim boljšemu sodelovanju vseh, ki nudijo pomoč in podporo neozdravljivo bolnim, seveda pa tudi željo, da se področje paliativne oskrbe v prihodnje sistemsko še dodatno okrepi – tako na kadrovskem področju kot tudi pri zagotavljanju dodatnih prostorskih kapacitet za hospitalno in ambulantno obravnavo ter sredstev za ustanovitev dodatnih mobilnih paliativnih timov po Sloveniji.
Več informacij o paliativni oskrbi na Onkološkem inštitutu: 
https://www.onko-i.si
Več splošnih informacij in naslovi po Sloveniji: https://szpho.si/
