25. oktober 2022
Pretirano zadihani, utrujeni in oslabljeni?
25. oktobra obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o mielodisplastičnem sindromu - MDS. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, kot član mednarodne zveze MDS Alliance, ob letošnjem svetovnem dnevu MDS opozarja na pomen ozaveščanja o znakih in simptomih za zgodnejše odkrivanje bolezni in posledično boljše izide zdravljenja MDS.
MDS je redka oblika krvnega raka, za katerega je značilno, da kostni mozeg oziroma krvotvorne matične celice ne proizvajajo primerne količine zdravih krvnih celic. Mielodisplastični sindromi so sicer raznolika skupina bolezni krvotvornih matičnih celic, ki se med seboj pomembno razlikujejo glede na potek bolezni in načine zdravljenja. Potek nekaterih vrst MDS je ugoden in pri njih zahtevnejše zdravljenje ni potrebno, potek drugih vrst te bolezni pa je življenje ogrožajoč, saj se lahko MDS razvije v hitro potekajoče oblike levkemije. S primerno obravnavo in zdravljenjem je mogoče znake MDS lajšati in napredovanje bolezni upočasniti.
Simptomi MDS so neznačilni in precej podobni številnim drugim, a manj nevarnim boleznim, mnogi bolniki z MDS pa simptomov ob odkritju bolezni ob rednem pregledu krvi sploh nimajo.
Znaki in simptomi mielodisplastičnega sindroma so:
- Zmanjšanje števila eritrocitov privede do anemije, ki je najpogostejši znak MDS. Anemija povzroča občutek utrujenosti, šibkosti, zadihanost in bledico.
- Zmanjšano število levkocitov je razlog pogostejših okužb, ki jih navadno spremlja povišana telesna temperatura.
- Zmanjšano število eritrocitov je lahko vzrok za povečano nagnjenost h krvavitvam in pojavom modric.
Če pri sebi ali svojih bližnjih opazite znake in simptome MDS, se posvetujte z zdravnikom in opravite krvne preiskave.
Za MDS pogosteje zbolevajo moški kot ženske. Zbolijo lahko posamezniki vseh starosti, velika večina bolnikov pa je starejših od 60 let. Natančen vzrok za razvoj MDS ni znan, povezan je lahko z izrazitejšo izpostavljenostjo kemikalijam, topilom in pesticidom. MDS se lahko pojavi tudi kot posledica onkološkega zdravljenja predhodne maligne bolezni.
MDS sicer ni nova bolezen, saj so že v začetku 20. stoletja opazili, da se je pri nekaterih bolnikih z akutno mieloično levkemijo pred izbruhom levkemije pojavilo obdobje dalj časa trajajoče anemije in nenormalne proizvodnje krvnih celic. Prvi opis te »pre-levkemije« kot samostojnega stanja oziroma sindroma pa so objavili leta 1953.
Pri odraslih bolnikih razlikujejo pet vrst MDS, ki so:
- refrektarna anemija
- refrektarna anemija s prstanastimi sideroblasti
- 5q-sindrom
- refraktarna citopenija z večvrstno displazijo
- refrektarna anemija s presežkom blastov.
Zdravljenje MDS je usmerjeno v lajšanje simptomov bolezni oziroma normalizacijo števila krvnih celic. Izbira najboljšega načina zdravljenja za posameznega bolnika je odvisna od vrste MDS, stopnje tveganja in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Možnosti zdravljenja vključujejo podporno zdravljenje, intenzivno zdravljenje s citostatiki in presaditev krvotvornih matičnih celic ter novejše terapevtske možnosti, ki vključujejo manj intenzivno zdravljenje s citostatiki.
Povzeto po Vodnik za bolnike: Mielodisplastični sindrom, urednica Kristina Modic. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, Ljubljana 2017. MDS-vodnik-web.pdf
Več o MDS: 
About the MDS Alliance home - MDS Alliance.
