17. maj. 2023
Na obisku pri prim. mag. Juriju Fürstu
Gost tokratne epizode podkasta Na obisku je prim. mag. Jurij Fürst, dr. med. in spec. interne medicine, dolgoletni vodja Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Velja za umirjenega, preudarnega in načelnega človeka, ki skupaj s sodelavci skrbi, da sodobna zdravila pravočasno pridejo na slovenski trg in so tako čim prej dostopna slovenskim bolnikom.
Oddelek za zdravila na ZZZS je bil ustanovljen leta 1998. Na oddelku dela osem sodelavcev, ki pokrivajo vsak svoje strokovno področje, osnovna naloga Oddelka za zdravila pa je financiranje zdravil v okviru zdravstvenega varstva.
Ljudje si večinoma ne predstavljamo, kako zahtevna, lahko tudi dolgotrajna, je pot nekega sodobnega zdravila do slovenskega bolnika. Prim. mag. Fürst pojasni, da se pot začne z registracijo zdravila s strani Evropske agencije za zdravila. Sledi vloga proizvajalca zdravil ali njegovega zastopnika v Sloveniji na ZZZS za financiranje zdravila oziroma za razvrščanje zdravila na recept na listo. Vzporedno tečejo tudi potrebni postopki na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Standardizirano vlogo za posamezno zdravilo na Oddelek za zdravila na ZZZS sestavljata klinični del z registracijskimi študijami in pa ekonomski del, v katerem je predlagana tudi cena zdravila in njena utemeljitev. Ko na oddelku to vlogo pregledajo in pripravijo za obravnavo na Komisiji za razvrščanje zdravil na listo, ki jo sestavlja skupaj 16 članov, večinoma priznani strokovnjaki s posameznih kliničnih področij, komisija opredeli, ali je zdravilo primerno za financiranje ali ne, in oblikuje tudi izhodišča za pogajanja o ceni zdravila. Celoten postopek na ZZZS in JAZMP naj bi po evropski direktivi trajal pol leta, vendar pa se postopki razvrščanja zdravil na listo v praksi zaradi pogajanja o cenah zdravil pogosto zavlečejo in lahko trajajo tudi leto dni. Vodja Oddelka za zdravila meni, da so visoke cene zdravil ključna ovira za hiter vstop zdravila na slovenski trg. Ker si ZZZS prizadeva, da bi bolnikom v Sloveniji zagotovili dostopnost čim večjega števila zdravil, mora ravnati ekonomično in imeti pred očmi ves čas vzdržnost zdravstvenega sistema in ne zgolj enega zdravila ali skupine zdravil, sicer finančnega pritiska vse hitrejšega razvoja sodobnih zdravil nacionalna zdravstvena blagajna, ki deluje po principu solidarnosti, ne bi vzdržala.
Kam lahko pripelje popolna deregulacija cen zdravil, so ZDA, kjer so cene neregulirane s strani države, kar v praksi pomeni, da so zdravila mnogo dražja kot v Evropski uniji. Pomeni pa tudi, kot poudari prim. mag. Jurij Fürst, da resna bolezen v ZDA ne predstavlja zgolj velikega zdravstvenega tveganja, temveč tudi ogromno ekonomsko tveganje, ki marsikaterega bolnika pahne v osebni stečaj.
V Sloveniji izdatki za zdravila naraščajo, kar sogovornik pripisuje predvsem staranju prebivalstva, naraščanju bremena raka in drugih kroničnih bolezni, drugačnim paradigmam zdravljenja, naraščanju predpisovanja večjega števila različnih zdravil za isto bolezen in podobno.
Prim. mag. Jurij Fürst v pogovoru pojasni tudi, zakaj je po registraciji nekega zdravila v EU to zdravilo bolnikom v Nemčiji takoj na razpolago, ne pa tudi na primer v Sloveniji. Razlog se skriva v različnih postopkih določanja cene. V Nemčiji novo zdravilo najprej uvedejo na trg in je bolnikom na voljo, šele potem začno z evalvacijo posameznega zdravila. Če zdravila nacionalni plačnik v nadaljevanju ne odobri za financiranje, ga na stroške zdravstvenega zavarovanja lahko prejmejo le bolniki, ki so zdravljenje s tem zdravilom že pričeli. Podobno velja tudi v Veliki Britaniji. Medtem pa, za razliko od Nemčije, v vseh ostalih državah EU najprej začno s postopki evalvacije novega zdravila in je to bolnikom na voljo šele po zaključku vseh potrebnih postopkov.
Z vodjo Oddelka za zdravila na ZZZS smo se pogovarjali o številnih aktualnih temah, tudi hitrem razvoju novih, bolniku prilagojenih terapij in o realnem vprašanju, kako dolgo bomo lahko temu napredku v Sloveniji, glede na delež BDP, ki ga v namenjamo za zdravstvo, še sledili. In o nekaterih zamislih o potrebnih spremembah doma in v svetu, ki jih primarij mag. Jurij Fürst črpa v prebiranju filozofskih zapisov. V prostem času ga namreč navdihuje antropozofija.
S prim. mag. Jurij Fürstom se je pogovarjala Slavka Brajović Hajdenkumer.
Vabljeni k poslušanju!
