V torek, 23. maja 2023, je na Gradu Brdo potekal prvi Predsedničin forum, ki ga je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar posvetila zdravstvu. Gre za temeljno strateško področje, ki mu dr. Pirc Musar namenja posebno pozornost, saj slovensko zdravstvo v luči demografskih trendov nujno potrebuje celovito reformo financiranja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Da bi našli učinkovite rešitve, potrebujemo nacionalno soglasje, so na forumu sporočili ugledni strokovnjaki s področij zdravstva, politike ter civilnodružbenih organizacij. Na forumu je kot sogovornica nastopila tudi Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L.
Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar je v uvodoma poudarila, da lahko družba le s sodelovanjem vseh deležnikov, solidarnostjo in soglasjem doseže uspešno reformo zdravstvenega sistema. Ta je nujna in mora zagotavljati dostojanstvo vsakemu človeku ter ustaviti kršenje človekovih pravic tistim državljanom, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika: »Vsi skupaj moramo delovati v dobrobit pacientk in pacientov. Nihče ne sme ostati brez zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebuje.«
Ekonomista prof. dr. Mitja Čok in prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani sta spregovorila o naraščajočih izdatkih za zdravstvo v razmerah starajočega prebivalstva in demografske trende izpostavila kot ključne izzive za financiranja zdravstva. Po podatkih Združenih narodov je bila leta 1990 pričakovana življenjska doba v Sloveniji 73 let, leta 2020 pa že več kot 81 let. Sprememba starostne strukture prebivalstva imajo velik vliv na finančno vzdržnost zdravstvenega sistema, saj imamo na eni strani vse več upokojencev in na drugi vedno manjšo delovno aktivno populacijo. V letu 2021 so izdatki za zdravstvo znašali 9,2 % BDP ali 4,76 milijarde evrov zgolj za tekoče stroške, brez investicij. Kot je pojasnil prof. dr. Mitja Čok, se Slovenija po prispevkih za socialno varnost, s katerimi se financira levji delež izdatkov za zdravstveno varnost, uvršča na prvo mesto v Evropski uniji: »Med 2 milijonoma in 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji samo 45% oseb aktivno, iz svojega tekočega dela, prispeva v zdravstveno blagajno.« Javni izdatki za zdravstvo, pokojninsko blagajno in dolgotrajno oskrbo se povečujejo v vseh evropskih državah. Projekcije Evropske Komisije kažejo, da se bodo izdatki za vse tri medsebojno povezane podsisteme še povečevali, saj če smo leta 2019 zanje porabili slabih 9 milijard, bodo ti izdatki do leta 2030 narasli za milijardo in pol. Za zdravstvo bodo izdatki na letni ravni zaradi staranja prebivalstva tako višji za 528 milijonov evrov, je še pojasnil dr. Čok in predstavil različne scenarije, kako lahko v Sloveniji zagotovimo sredstva za ocenjeni javnofinančni primanjkljaj, od povišanja prispevne stopnje, do participacije ob pri receptu, prvem obisku zdravnika in podobno. Toda, kot je v razpravi opozoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan: »Če bomo našli nacionalni konsenz financiranja in izvajanja, bomo ohranili javno zdravstvo. So pa številke jasne in če bomo vzeli podatke za leto 2022 in 2023 so še bistveno slabše.«
Prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani rešitev za vse večje izdatke v zdravstvu vidi v razvoju preventivne medicine na vseh ravneh zdravstvenega varstva, ki pa ne deluje brez zaupanja. Zaupanje uporabniki storitev vsakodnevno preverjajo skozi dostopnost in lastno izkušnjo zdravstvene obravnave. Osnovni problem slovenskega zdravstva je premajhna produkcija, po njegovem mnenju se je zataknilo tudi pri zdravstveni blagajni, ki zavarovancem ne zagotavlja, da bi v primernem času prišli do zdravstvenih storitev. Pri tem ne gre le za težavo »potrošniškega sodišča«, da posameznik ne dobi tistega, kar plača, temveč je predvsem problem zaupanja: »In potem se vprašamo, ali je hujša neenakost, če povemo, kaj se z javnim denarjem lahko dobi za vse bolnike in imajo vsi do tega dostop, ali je boljše biti socialni populist in reči: vsi imamo dostop do vsega, ampak v praksi pa imajo dostop pravzaprav privilegirani, ekonomsko privilegirani, koruptivno privilegirani, kakorkoli privilegirani … Dostopnost je tista prva stvar, ki omogoča zaupanje v medicino. Zaupanje je temelj za preventivno medicino, ki nas bo edina lahko v bodoče rešila enormnih zdravstvenih stroškov, ki se nam obetajo.«
Specialist kardiolog in strokovni direktor SB Celje dr. Dragan Kovačič je nadaljeval s prispevkom o kadrovskih in organizacijskih težavah v javnih zdravstvenih zavodih, kot so kriteriji zaposlovanja in pomanjkanje kadrov, nizke plače in velike obremenitve v javnem zdravstvu, zastarela oprema, pomanjkanje investicij in podobno. Ob tem pa je dostopnost do zdravil, kot je poudaril, v Sloveniji med boljšimi v svetu. Tudi nekatere druge izkušnje iz tujine kažejo, da je naš zdravstveni sistem v marsičem še vedno zelo dober. »Vedno, ko debatiramo o temeljih našega zdravstva, se vprašam, če je res vse tako slabo in ugotovim, da je fino iti na kakšne kongrese ali edukacijo v tujino, ko potem vidiš, da se raje vračaš v Slovenijo. Ker, ko doživite na hodniku, da za pacienta, ki ima infarkt, operater stopi ven in sprašuje svojce, če imajo za plačati stent, ali pa ko vam ženska v banduri, ki ni definirana kot sestra, prinese malico, jo potegne iz žepa in da pacientu na mizo, vidite, da imamo mi še vedno dober sistem v marsikaterem segmentu. Ne pa odličen!«
Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, je v predavanju z naslovom »Pomembno je vsem dostopno zdravstvo« predstavila pot onkološkega bolnika skozi zdravstveni sistem ter opozorila na praktične težave, s katerimi se na tej poti srečuje. Med ključne težave je uvrstila dostop do osebnega/družinskega zdravnika; dolge čakalne dobe na preiskave, kar vodi v napornejše in dolgotrajnejše zdravljenje, slabšo kakovost življenja, dolgotrajne bolniške in več invalidnosti ter slabše možnosti za preživetje; pomanjkljiv dostop do psihološke, fizikalne in prehranske podpore; slab dostop do celostne rehabilitacije (splošne, poklicne in zaposlitvene); zelo slab dostop do pravočasne paliativne oskrbe in podpore; težave in strah pri vračanju nazaj v službo; veliko nejasnosti ob nastopu invalidnosti zaradi pomanjkanja razumljivih informacij. Predstavila je pomembno vlogo, ki jo organizacije bolnikov opravljajo v zdravstvenem sistemu, saj s svojimi strukturiranimi podpornimi programi dopolnjujejo zdravstveno obravnavo, kjer jo zmanjka. Kot primer je navedla program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki Skupaj na poti do zdravja, ki ga v sodelovanju z Združenjem hematologov Slovenije in sofinanciranjem Ministrstva za zdravje uspešno izvajajo že šesto leto zapored. In svoj prispevek k razpravi sklenila: »Kljub izjemnim zdravstvenim strokovnjakom, odličnemu sodelovanju z odločevalci in dobremu dostopu do sodobnih terapij, zdravstveni sistem potrebuje temeljite spremembe, v snovanje katerih morajo biti povabljeni vsi deležniki v zdravstvu, tudi predstavniki zagovornikov bolnikov.«
V zadnjem delu so udeleženci razpravljali o problematiki dostopnosti podatkov ter racionalizaciji zdravstva za večjo učinkovitost. Pobudnik prostovoljne skupnosti Sledilnik covid-19 Luka Renko je opozoril, da morajo institucije v Sloveniji na področju podatkov bolje sodelovati in si medsebojno zaupati ter izpostavil rezultat zbiranja podatkov med epidemijo covid-19: »Na koncu smo imeli informirano splošno in strokovno javnost in po drugi strani so ti podatki postali vir za Slovenijo za Johns Hopkins University, ki je zbirala podatke globalno in Our World in Data ter posledično za vire kot so iskalniki Google in podobno. Tako da stanje v Sloveniji se je črpalo iz teh urejenih podatkov, ki smo jih zbirali za Sledilnik.«
Prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ, ugotavlja, da je kljub aktualnim vprašanjem dostopnost do informacij in podatkov boljša, kot je bila v preteklosti tudi zaradi tehnologij, ki so danes na voljo. Glede digitalizacije zdravstvenega varstva je optimist: «Pričakujem, da bomo v naslednjih letih res lahko prišli do tega, kar potrebujemo, da lahko sprejemamo prave odločitve.«
O tveganjih za zdravstveni sistem in družbo je spregovorila generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar in naraščajoči zdravstveni absentizem ocenila kot veliko tveganje za vzdržnost zdravstvenega sistema in družbo, ki zahteva takojšnje ukrepanje, saj je lani povzročil 17 milijonov izgubljenih delovnih dni, dva in pol milijona bolniških listov, 314.000 odločb imenovanih zdravnikov, 33.000 zavarovanih oseb v bolniškem staležu ter več kot 700 milijonov odhodkov na račun nadomestil: «ZZZS je pripravil konkretne predloge, s katerimi bi sistemsko uredili to področje. Torej izhodišča so pripravljena in usklajena s ključnimi deležniki. Treba je sprožiti akcijo in te stvari sistemsko umestiti.«
Urad predsednice Republike Slovenije bo na podlagi razprave na prvem Predsedničinem forumu pripravil celovit dokument, ki bo posredovan sodelavcem Ministrstva za zdravje kot pripomoček pri nadaljnjem delu.
