Ob svetovnem dnevu limfoma 2022 izpostavljamo FOLIKULARNI LIMFOM.
»Folikularni limfom je druga najpogostejša vrsta B celičnih neHodgkinovih limfomov, takoj za difuznim velikoceličnim limfomom B. Leta 2018 so to diagnozo v Sloveniji postavili 64 moškim in 65 ženskam. Folikularni limfom se pogosteje pojavlja v starosti nad 50 let,« pojasnjuje Jana Pahole, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za zdravljenje limfomov Onkološkega inštituta Ljubljana.
Limfomi nastanejo z nenadzorovanim razraščanjem B limfocitov, ki so lahko prisotni tako v kostnem mozgu kot v bezgavkah, vranici, jetrih in drugih organih. Od tu izvirajo simptomi in znaki, po katerih lahko limfom prepoznamo. Onkologinja Jana Pahole razlaga, da večina podvrst folikularnega limfoma spada med počasi rastoče ali indolentne limfome, zato bolezen lahko dolgo ne povzroča nobenih težav. Bolniki si večinoma sami zatipajo povečano bezgavko in se zaradi tega odpravijo k osebnemu zdravniku.
»Ko je bolezen razširjena, se lahko pojavi cela paleta težav. Med najpogostejše znake spadajo povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in/ali dimljah. Bolniki lahko navajajo hudo utrujenost, ki traja dlje časa in s počitkom ne mine; tako hudo nočno potenje, da si morajo zaradi potenja okoli vratu in v zgornjem delu telesa večkrat na noč preobleči pižamo; povišano telesno temperaturo, ki je ne spremljajo znaki okužbe; izgubo več kot 10 % telesne teže v 3 mesecih; bolečine, spremembe apetita in tako dalje.«
Diagnozo se sprva postavi na podlagi citološke punkcije in kasneje z odstranitvijo prizadete bezgavke z namenom dokončne histološke diagnoze. Po besedah Jane Pahole večino odkritih folikularnih limfomov glede na hitrost delitve celic uvrščajo med počasi rastoče oziroma indolentne. »Vendar je majhen del folikularnih limfomov hitro rastoč, kar ga uvršča na mejo z agresivnimi limfomi. Zato je histološka opredelitev nujna za nadaljnjo obravnavo bolnika.«
»Ne glede na stadij, v katerega uvrstimo bolnika s folikularnim limfomom, bolezen večinoma velja za neozdravljivo. Vendar se moramo zavedati, da ima folikularni limfom izjemno dolga preživetja, v povprečju 18 let in ta številka se z novimi zdravili še podaljšuje. Tako lahko folikularni limfom postane kronična bolezen, ki se jo spremlja v rednih časovnih intervalih, podobno kot povišan krvni tlak, srčno popuščanje ali sladkorno bolezen,« meni Jana Pahole.
Ko je zdravljenje folikularnega limfoma potrebno, uvedejo zdravljenje s kombinirano imunokemoterapijo (iKT). Vrsta terapije in število ciklusov sta odvisna od starosti in zmogljivosti bolnika, razširjenosti folikularnega limfoma in pridruženih bolezni.
Po zaključeni imunokemoterapiji nadaljnji 2 leti sledi vzdrževalno zdravljenje z biološkim zdravilom. »S tem želimo podaljšati čas do ponovitve bolezni. Večinoma se namreč bolezen kljub uspešnemu zdravljenju prej ali slej ponovi. Slabša prognoza velja za bolnike, ki se jim bolezen ponovi v manj kot 24 mesecih po zaključenem zdravljenju. Tudi v kasnejših redih zdravljenja se lahko poslužimo lokalne radioterapije ali pa nove kombinacije zdravil. Na podlagi kliničnih raziskav je na voljo nekaj novih učinkovin, ki so že registrirane za zdravljenje ponovljenih folikularnih limfomov, potekajo pa tudi številne raziskave na področju zdravljenja te bolezni,« pravi onkologinja Jana Pahole.
Jana Pahole, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za zdravljenje limfomov Onkološkega inštituta Ljubljana (foto: Miran Juršič)
