Sektor Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana je predstavil podatke o vplivu epidemije covid-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Podatki za obdobje od 2020 do julija 2022 kažejo, da je v vseh treh epidemičnih letih število novo postavljenih diagnoz raka v primerjavi z leto 2019 značilno upadlo. Pri limfomih je bil padec diagnoz sicer prisoten le v letu 2020, v letu 2021 in 2022 pa so se številke vrnile na vrednosti iz leta 2019. Vendar manjka diagnoz na novo odkritih limfomov iz leta 2020 še niso nadoknadili.
Največji padec diagnoz pri raku dojk in prostate
V letu 2020 se je število novih diagnoz raka znižalo za šest odstotkov, v letu 2021 za tri in v prvi polovici leta 2022 za osem odstotkov. Največji padec diagnoz beležijo pri raku dojk in prostate (okoli 20 %), glede starosti na novo odkritih bolnikov z rakom pa največji padec zaznavajo v starostni skupini 50–64 let, pri bolnikih, starejših od 80 let, pa so bile številke nad pričakovanji.
Analiza podatkov o novih primerih raka po mesecih kaže, da je bil padec diagnoz največji (okoli 30 %) v prvem valu aprila 2020 ter v prvih mesecih 2022 (t. i. omikron val), okoli 15 %. Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, vendar s tem še vedno niso nadoknadili manjka iz celotnega obdobja epidemije, prav tako pa pri tem ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je 2 %. Napotitve na prvi pregled so bile v prvi polovici 2022 v porastu, napotitve na kontrolne onkološke preglede pa so še vedno v upadu.
Dolgoročne posledice
Prof. dr. Vesno Zadnik, dr. med., vodjo Epidemiologije in registra raka na OI skrbijo predvsem dolgoročne posledice vpliva epidemije: »Pri vplivu epidemije covid-19 na raka nas skrbijo predvsem dolgoročne posledice, ki bi se lahko začele izražati šele v prihodnjih letih. Trenutno dostopni podatki sicer kažejo, da so bolniki prihajali do diagnoze z zamikom, vendar pa njihova bolezen ob diagnozi ni bila značilno bolj razširjena v primerjavi s prejšnjimi leti. Vseeno bomo tudi v bodoče budno spremljali morebitna poslabšanja preživetij slovenskih bolnikov z rakom, ki smo jih obravnavali med epidemijo. Kljub normalizaciji epidemičnih razmer v družbi nas lahko upravičeno skrbi, da je dostopnost do zdravstvenih storitev še vedno zmanjšana, čeprav smo verjetno ravno zaradi epidemije naredili korak naprej pri storitvah na daljavo.«
Različen vpliv glede na vrste raka
Podatki Registra raka pričajo tudi o različnem učinku epidemije covid-19 v Sloveniji za različne vrste raka in na različnih ravneh poti oskrbe bolnika. Epidemiologi domnevajo, da je razlog v prepletu vedenjskih sprememb posameznikov in sistemskih sprememb v organizaciji zdravstvenega varstva med epidemijo. Pri limfomih je bil padec diagnoz prisoten le v letu 2020, v letu 2021 in 2022 pa so se številke vrnile na vrednosti iz leta 2019, kar vseeno pomeni, da manjka diagnoz iz leta 2020 še nismo nadoknadili, med drugim sporočajo iz Registra raka.
Več informacij najdete na povezavi: Onkološki inštitut Ljubljana – 
Novica (onko-i.si)
