Minuli petek je na poslovnem zajtrku, ki ga je organizirala AmCham Slovenia (ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji) o prihodnosti slovenskega zdravstva, ki naj ostane dostopno vsem, v družbi uglednih govorcev sodelovala tudi Kristina Modic, izv. direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, in državljanka Evrope 2021.
V razpravi na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija so se tokrat posvetili razmisleku o prihodnosti slovenskega zdravstva, da bi ga ohranili dostopnega vsem. Svoj pogled na slovenski zdravstveni sistem so podelili izkušeni strokovnjaki iz gospodarstva, predstavniki pacientov, zdravnikov in države: prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med, dipl. ing., član Strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema; Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj podjetja Better; Kristina Modic, izvršna direktorica, Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in državljanka Evrope 2021. Potrebne ukrepe pri financiranju slovenskega zdravstvenega sistema je predstavil redni prof. dr. Marko Pahor s Katedre za matematiko, statistiko in operacijske raziskave na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež pa je predstavil pogled mladih zdravnikov na slovensko zdravstvo.
Razpravljavci so soglašali, da bo v prihodnje več pozornosti potrebno nameniti reorganizaciji zdravstvene mreže in procesov, več vlagati v digitalizacijo – na podlagi zadostnih in kvalitativnih podatkov ter posodobiti izobraževalni proces. Za vzdržnost zdravstvenega sistema v prihodnje je potrebna sprememba obsega košarice zdravstvenih storitev, država kot servis pa mora v ospredje postaviti državljana in upoštevati vse možnosti, ki so na voljo, pri čemer mora biti zagotovljena dolgoročna dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev za vse državljane Slovenije.
Dejstvo namreč je, da: »Brez dobrega zdravstvenega sistema ni kvalitete življenja in delovanja na kateremkoli področju v državi,« kot je uvodoma poudarila mag. Ajša Vodnik, direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe.
Kristina Modic je opozorila, da brez zdravnikov in medicinskih sester zdravstvenega sistema ne bo in pojasnila: »Za bolnike z rakom je v Sloveniji, gledano na splošno, dobro poskrbljeno, vendar izzivov ne zmanjka. Med glavnimi je (pre)dolga pot do diagnoze in do začetka specialistične obravnave. Dostop do osnovnega zdravstva je slab, kakovost in varnost se občutno krhata, saj se dogaja, da, na primer, bolnik med prejemanjem onkološkega zdravljenja izgubi osebnega zdravnika. Seveda pomagamo, vendar je nujna sistemska ureditev tega problema, nujna je zagotovitev dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva, ki je vstopna točka v zdravstveni sistem, vendar je zdaj močno okrnjena. Na področju onkologije sistemsko še vedno ni poskrbljeno za celostno rehabilitacijo, bolniki z rakom nimajo na voljo poklicne in zaposlitvene rehabilitacije.«
V Sloveniji zdravnikov kronično primanjkuje. To velja za vse medicinske specialnosti ter vse ravni zdravstvenega varstva, čeravno je v zadnjih letih na udaru predvsem primarna raven z v nebo vpijočim pomanjkanjem osebnih zdravnikov.
Po podatkih Economist Impact je bilo v Sloveniji leta 2020 3,3 zdravnikov na 1.000 prebivalcev, potrebovali pa bi jih vsaj 5 na tisoč prebivalcev. Mladi zdravnik David Zupančič je povzel bistvo zdravniškega poklica z besedami: »Zelo rad delam v našem slovenskem zdravstvenem sistemu. Zdravniško poslanstvo sem si izbral, da lahko pomagam vsakemu brez diskriminacije, in to je v Sloveniji možno.«
Prim. mag. Dorjan Marušič je na vprašanje, zakaj smo bili Slovenci tako uspešni pri prepričevanju smrti med izbruhom epidemije Covid-19, odgovoril: “Zdravniki so daleč predani etiki in morali in postavijo svoj poklic pred vse ostalo. To je največji vložek za naš dosežek.«
Tomaž Gornik meni, da gredo zasluge za pospešitev razmisleka na področju digitalizacije slovenskega zdravstva pandemiji ter da so za uspešno digitalno preobrazbo izjemnega pomena kakovostni zdravstveni podatki. Razpravljavci so sklenili, da je bistveno investirati v zdravstvo, v središču pa morajo biti državljani.
Vabljeni tudi k branju članka »Ne pozabimo: brez zdravnikov in medicinskih sester zdravstvenega sistema ne bo!« na Zdravstvenem portalu, ki ga je pripravila novinarka in urednica Diana Zajec, ki ga najdete 
TUKAJ.
