28.3.2018

 

Strokovno srečanje ”POMEN DOSTOPA DO SVETOVANJA O PRAVILNI PREHRANI ZA KRONIČNEGA BOLNIKA. KAJ JE OPTIMALNA PREHRANA?”

 

V sredo, 28. marca 2018 je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana potekal strokovni posvet o pomenu dostopa do svetovanja o pravilni in uravnoteženi prehrani za kroničnega bolnika. Posvet je organiziralo Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, ki je k sodelovanju povabilo različne strokovnjake s področja prehrane in nekatere organizacije, ki združujejo kronične bolnike. Na srečanju je s predstavitvijo programa celostne rehabilitacije bolnikov  s krvnimi raki, s poudarkom na prehranskem modulu programa, aktivno sodelovala tudi Brina Žagar iz Združenja L&L. V nadaljevanju so predstavljeni kratki povzetki nekterih predavanj in zaključki srečanja.

 

Srečanje je s predstavitvijo programov Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, začela predsednica Mateje Saje. Sledilo je  predavanje podpredsednika Dušana Barage, ki je predstavil evropske pobude in strokovno platformo za organiziranje učinkovite prehranske oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema z imenom ONCA.

 

Pobuda ONCA predstavlja prikaz možnosti za pridobivanje novih spoznanj, veščin in izmenjave učinkovitih praks za sistemsko ureditev optimalne prehranske skrbi za vse, tudi za bolnike z rakom. Program ONCA koordinira ENHA (European Nutrition for Health Allaince) in njene članice. Slovenija sodeluje v programu ONCA od leta 2014 od leta 2015 pa se v te aktivnosti pospešeno vključuje z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Dušan Baraga se je v svoji predstavitvi osredotočil predvsem na potrebo po prehranskem presejanju in svetovanju kroničnim bolnikom in iz lastnih izkušenj, saj je tudi sam bolnik s KVČB, izpostavil številne izzive, s katerimi se kronični bolniki soočajo.

 

Sledil je sklop predstavitev izkušenj društev in bolnikov s področja prehrane in prehranske obravnave, kjer so sodelovali Društvo sladkornih bolnikov s predstavitvijo delavnic za bolnike s sladkorno boleznijo, Društvo ledvičnih bolnikov s predavanjem o pomenu prehrane pri bolezni ledvic, Združenje L&L s predstavitvijo pilotnega programa celostne rehabilitacije SKUPAJ NA POTI DO ZDRAVJA ter Društvo Europa Donna Slovenija s predstavitvijo področja potreb po prehranski podpori za bolnice z rakom dojke.

 

Pilotni program celostne rehabilitacije SKUPAJ NA POTI DO ZDRAVJA je na srečanju predstavila koordinatorka programa in vodja projektov v Združenju L&L Brina Žagar. Razložila je vsebino treh nosilnih modulov: fizikalno-gibalnega, psihosocialnega in prehranskega, kjer se je izdatno posvetila razlagi vsebin in aktivnosti za bolnike. Predstavila je, da se v program  lahko vključijo bolniki s krvnimi raki in limfomi, ki so v procesu aktivnega zdravljenja na UKC LJ ali Onkološkem inštitutu ali so pred kratkim zdravjenje zaključili ali pa si tik po presaditvi krvotvornih matičnih celic.

 

Ob zaključku prvega sklopa predavanj se je predstavilo še društvo Stoma, bolnica iz Društva KVČB pa je predstavila svojo osebno izkušnjo z boleznijo in s svetovanjem kliničnega

dietetika.

V drugem sklopu srečanja so sledila zanimiva predavanja različnih prehranskih strokovnjakov in zdravnikov o pomenu pravilne prehranske obravnave in podpore bolnikom.

 

Zdravnika družinske medicine Dušan Baraga, dr. med. in ZD Cerknica in Mag. Milena Kovač Blaž, dr. med. iz ZD Šiška LJ, sicer tudi aktivna člana Združenja za klinično prehrano, sta predstavila svoja prizadevanja in prizadevanja slovenske stroke s področja klinične prehrane za dostop kroničnih bolnikov in zdravih ljudi do rednega prehranskega presajanja, kjer predlagata, da vsi zdravi zavarovanci opravijo presejalne prehranske teste vsakih 5 let medtem, ko kronični bolniki vsako leto. Raziskave namreč kažejo, da ima kar 35 % kroničnih bolnikov in 15 % vse populacije tveganje za podhranjenost, kar pa vodi, še posebej pri bolnikih, v več zapletov pri zdravljenju in slabši izid zdravljenja. Podhranjenost pa se vse bolj kaže tako pri suhih kot debelih ljudeh. Prepričana sta, da mora prehranska podpora čim prej postati paralelna terapevtska pot pri akutnih in kroničnih bolnikih na vseh nivojih zdravstvenega sistema.

 

Iz prehranske ambulante Onkološkega inštituta Ljubljana sta strokovna prispevka predstavili klinični dietetičarki Denis Mastnak Mlakar in Eva Peklaj. Opozorili sta na nujnost prehranskega presejanja pri vseh onkoloških bolnikih in na potrebo po individualni prehranski obravnavi bolnikov.  

Denis Mastnak Mlakar je opozorila, da je podhranjenost pri bolnikih z rakom pogosta, tudi pri debelih bolnikih, zato je zgodnja diagnoza podhranjenosti nujna za preprečevanje zapletov med zdravljenjem in pri preprečevanju umrljivosti. Razložila je, da sta prehransko presejanje in prehranski pregled z oceno prehranskega tveganja pri vseh bolnikih z rakom nujna takoj ob diagnozi ne glede na bolnikov indeks telesne mase in izgubo telesne mase ter opozorila na pomen rednega spremljanja bolnikovega prehranskega stanja. Predstavila je tudi zaplete pri podhranjenem bolniku z rakom:

·         Zmanjša se bolnikova sposobnost za zdravljenje.

·         Poveča se tveganje za slabšo prognozo in večjo umrljivost.

·         Več je zapletov med zdravljenjem.

·         Slabša je kakovost življenja bolnika med zdravjenjem in po njem.

·         Daljša je bolnikova ležalna doba v bolnišnici.

·         Bolniki so večkrat hospitalizirani.

·         Povečajo se stroški zdravljenja bolnika.

Eva Peklaj, klinična dietetičarka, je podrobneje spregovorila o alterantivni prehrani in opozorila na škodljivost posta za bolnike z rakom. Alternativne oblike prehrane so načini prehranjevanja, ki se bolj ali manj oddaljujejo od običajnih, splošno priznanih prehranskih navad v našem okolju. Težava je v tem, da ti načini prehranjevanja ne upoštevajo vseh načel varovalne oz. uravnotežene prehrane. Njihova nekritična uporba pa lahko bolnikom resno škoduje!

Kaj je problem alternativne prehrane in njenih diet?

·         O pozitivnih učinkih teh načinov prehranjevanja nimamo znanstvenih dokazov.

·         Iz klinične prakse na OI in na podlagi znanjo o telesni presnovi v času bolezni lahko klinični dietetiki trdijo, da nekritična uporaba alterantivnih bolik prehrane kroničnim bolnikom lahko resno škoduje in celo ogroža njihovo življenje.

·         Pri bolniku, ki ni dobro prehranjen, se neželeni učinki zdravjenja n bolezni bolj izrazijo, poveča se tveganje za zaplete med zdravljenjem, zmanjša se učinek zdravljenja in poveča tveganje za umrljivost.

Katere so skupne značilnosti ”alternativnih diet”?

·         so neuravnotežene,

·         nizek energijski vnos,

·         izključujejo določene skupine živil iz prehrane,

·         vodijo v pomanjkanje vitaminov in mineralov,

·         niso znanstveno utemeljene,

·         vodijo v podhranjenost.

Peklajeva je zaključila, da nekritična uporaba alternativne prehrane lahko bolnikom resno škoduje in celo ogroža njihovo življenje. Zato je strokovnjakom predlagala, da se z bolnikom, ki uporablja alternativne oblike prehranjevanja, o tem pogovorijo in mu predstavijo tudi tveganja, če vztrajajo ob takšnem režimu prehranjevanja.

 

O želji po vzpostavitvi ambulante za klinično prehrano in celostni prehranski obravnavi na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC LJ je spregovoril gastroenterolog Gašper Boltežar, dr. med.  Izpostavil je veliko potrebo gastro-enterološki bolnikov, med katere sodijo tudi bolniki s tovrstnimi raki, bolniki s krnično vnetno črevesno boleznijo in drugimi črevesnimi boleznimi, po celostni prehransko obravnavi in predstavil za enkrat neuspešna prizadevanja oddelka za vzpostavitev prehranske ambulante.

 

Gregor Veninšek, dr. med., iz Centra za geriatrično medicino UKC LJ je spregovoril o pomenu prehranske obravnave starega človeka. Predstavil je težave starejših, ki jih predstavlja njihova podhranjenost in se dotaknil tudi vzrokov za podhranjenost strejših. Poleg zdravstvenih vzrokov, starosti in premalo gibanja je kot enega od vzrokov navedel tudi t.i. ”prazen hladilnik” in odsotnost zunanje pomoči pri pripravi obrokov. Zato so prehranske navade starejših pogosto slabe, obroki pa neuravnoteženi in zato tveganje za podhranjenost velika.

 

Strokovno srečanje se je zaključilo z okroglo mizo, na kateri so sodelovali vsi predavatelji. Navzoči predstavniki društev in stroke so podprli pobudo, ki jo je podala prim. Mojca Senar, dr. med., da se s skupnimi močmi povežemo tako strokovnjaki kot društva v zahtevi po prehranskem presejanju in prehranski obravnavi za vse, ki to potrebujejo. Društvo za KVČB se je obvezalo, da bo v kratkem pripravilo pisno pobudo, ki jo bomo podpisala vsa društva in zaintereseirani strokovnjaki in lansirali v javnost.

 

 

Galerija

Oglej si celotno galerijo