Pogum, vztrajnost in podpora.

 

Naša Babi pravi: »Slaba novica… Toda zdaj se bomo borili!!!«

 

Po prijateljskem zdravniškem komentarju: »To ni nič tragičnega, to se DA premagati, le trajalo bo«, naša Babi pravi: »Možnosti so boljše kot 0 – torej o slabem koncu sploh ne razmišljamo, temveč delamo in verjamemo v ozdravitev!«

 

Zgornje izjave sem slišal od svoje mame, 15 minut po tem, ko sem ji po telefonu sporočil diagnozo. Stal sem pred Onkološkim inštitutom, na bregu Ljubljanice in s strahom razmišljal, ali so to moje zadnje poletje, zadnja tekoča voda, ki jo gledam, zadnja drevesa in zelenje okrog mene. Zadnja?!

Pod vplivom diagnoze, kot da bi spil steklenico žganja, sem sedel in napisal sms sporočilo veliko prijateljem, pa tudi družini. Tisti trenutek se nisem zmogel pogovarjati. Diagnoza: Burkittov limfom. RAK. V meni! Pri 39-ih letih.

Preberite več >>

Utrinki iz dnevnika

Leta 2005 sem zbolela. Moja diagnoza je bila rak – limfom. Seveda se je moj svet v trenutku porušil, a kaj kmalu se je po razgovorih z zdravniki o moji bolezni v meni prebudila lučka upanja za življenje in začela sem se boriti.

Zdravljenje ne-Hodgkinovega folikularnega limfoma, ki je bil ob odkritju v 4. B stadiju, je bilo dolgotrajno in sem ga dobro prenašala. Takoj po odkritju bolezni sem prejela 8 ciklov kemoterapije po shemi R-CHOP. Po končani terapiji sem tri leta prejemala vzdrževalno zdravljenje z biološkim tarčnim zdravilom Mabthera, zdaj pa je moj limfom v stabilni fazi in le še redno – vsake tri mesece – obiskujem svojo zdravnico doc. dr. Marjano Glaser Kraševac, dr.med., na hematološkem oddelku UKC Maribor, ki pozorno spremlja moje zdravstveno stanje.

Preberite več >>